Kronova bolezen je ena izmed Kroničnih Črevesnih Vnetnih Bolezni ali krajše KČVB. KČVB se uporablja za vse kronične vnetne BOLEZNI črevesja, vključujoč Kronovo bolezen in ulcerozni kolitis. Bolezni sem zapisal z veliko ker sem ne sodi sindrom razdražljivega črevesja (v angleščini sta si kratici zelo podobni IBD in IBS).

Ker sem o Kronovi bolezni in ulceroznem kolitisu že zapisal nekaj člankov se bom le malo ponavljal. Tokrat bomo govorili o novih in klasičnih metodah diagnosticiranja KČVB.

Simptomi kronove bolezni

Kronova bolezen je avtoimuna bolezen zato gre bolj za obolenje imunskega sistema kot pa črevesja samega. Poškodbe črevesja so le vzrok slabo delujočega imunskega sistema telesa. Kronova bolezen lahko zajame bilo kateri del prebavnega trakta od ust do anusa.

Najpogostejši simptomi Kronove bolezni so:

  • diareja (lahko s primesjo krvi),
  • bolečine v trebuhu,
  • nekontrolirana izguba teže,
  • bruhanje,
  • vročina,
  • analne fistule.

Ker je črevesje organ, ki vse celice v telesu preskrbi s hranilnimi snovmi, so tako močne motnje delovanja lahko vzrok velikemu številu sekundarnih moten ali bolezni kot je na primer anemija, hormonske motnje, težave s spanjem in konec koncev tudi rak.

Klasične metode diagnosticiranja kronove bolezni

Diagnosticiranje kronove bolezni je pogosto težavno in invazivno, saj je kolonoskopija trenutno še zmeraj zlati standard. Težavnost diagnoze izhaja iz dejstva, da lahko bolezen prizadene več delov črevesja (v približno polovici primerov je prizadeto tako tanko kot debelo črevo hkrati, lahko pa se pojavi v katerem koli delu samostojno). Da je diagnosticiranje še bolj zapleteno obstajajo celo tri kategorije kronove bolezni.

Pri postavljanju diagnoze se zdravnik lahko opira na več različnih testov:

  • znižani hemoglobin, železo, feritin,
  • znižan B12,
  • povišani levkociti in drugi vnetni markerji (npr. CRP),
  • povišani trombociti,
  • znižane beljakovine v krvi in A/G razmerje.

Pri sumu na KČVB je pogost prvi korak ultrazvok abdomna, ki je najenostavnejši vendar pa pogosto premalo natančen, da bi lahko postavil koristno diagnozo. Uporablja se kot sredstvo za izključitev morebitnih drugih vzrokov prebavnih motenj in bolečin.

Natančnejše preiskave so radiološke in zajemajo CT, MR (le v posebnih in zapletenih primerih) ter kontrastni rentgen z barijem. Primerni so predvsem kadar je prizadeto tanko črevo, saj tja ne sežemo niti z gastro- niti kolono- skopijo. Tak pregled lahko ugotovi tudi druge nepravilnosti, ki so ali niso posledica KČVB (npr. fistule).

Najpomembnejši preiskavi trenutno še zmeraj ostajata gastroskopija in predvsem kolonoskopija, ki s kamero pregledata del prebavnega trakta in odvzameta vzorec tkiva, ki je ključen za diagnozo.

Preiskave blata za določanje KČVB

Invazivne preiskave kot je kolonoskopija so neprijetne in zmeraj podvržene razmeroma visokemu riziku poškodb med samim pregledom. Zato je smiselno pred temi preiskavami opraviti več ne invazivnih pregledov. Še posebej se trenutno kažejo koristni markerji vnetij merjeni iz blata. Med njimi izstopajo:

  • laktoferin,
  • kalprotektin in
  • lizozim.

Laktoferin

Laktoferin v blatu je beljakovina in družine transferinov, ki je izražena v aktiviranih nevtrofilcih. Močno povišan laktoferin je značilen za KČVB kot sta Kronova bolezen in ulcerozni kolitis. Vrednost laktoferina pri neaktivnem ulceroznem kolitisu je v povprečju 67 (maksimalna vrednosti je 7,3). V aktivnem kolitisu se vrednost povzpne na 815. Pri neaktivni Kronovi je laktoferin  približno 240 in se pri aktivni povzpne na 672.

Primerjajte to z IBS (razdražljivo črevesje) kjer je vrednost 1,3 in imate hitro razmeroma dobro sliko ali gre za vnetno ali ne vnetno bolezen.

Močno povišan laktoferin v blatu je dober marker KČVB in sicer z povprečno senzitivnostjo 80% ter specifičnostjo 82%.

Kalprotektin

Kalprotektin je majhna beljakovina, ki nase veže kalcij. Veliko se je nahaja v granulocitih. Je še en vnetni marker črevesja in kaže na prisotnost nevtrofilcev (ter seveda vnetij) v črevesni sluznici. Nekaj zadnjih študij nakazuje, da je kalprotektin še natančnejši marker KČVB kot laktoferin. Praviloma so vrednosti nad 200 indikativne za aktivne KČVB, kolitis ali rak. Nižje vrednosti so lahko vzrok kroničnega vnetja, uporabe protibolečinskih zdravil, KČVB v remisiji ali infekcije črevesja.

Lizozim

Lizozim je encim, ki pospešuje hidrolizo specifičnih lizozidnih vezi v mucopolisaharidih, ki sestavljajo celično steno gram-pozitivnih bakterij. Je antibakterijska obramba, prisotna v prebavnem traktu. Izločajo jo granulociti, makrofagi, Brunnerjeve žleze in nekaj drugih celic. Glavni vir lizozima v blatu so črevesni granulociti. Lizozim je splošni marker vnetja v črevesju in ni specifičen za KČVB.

Njegova uporabnost je v primerjavi z laktoferinom in kalprotektinom. Če je lizozim močno povišan brez povišanih kalprotektina ali laktoferina lahko z veliko verjetnostjo izključite Kronovo bolezen in iščete vzroke v črevesnih okužbah.

Dodatni krvni markerji, koristni pri diagnozi KČVB

Seveda niso to edini testi, ki lahko pomagajo pri diagnozi kronove bolezni ali ulceroznega kolitisa. Obstaja še veliko pomožnih markerjev, na primer protitelesa pANCA, ACCA, ALCA, AMCA, gASCA, o katerih pa vam morda kaj več napišem naslednjič.

Kaj po diagnozi?

Ima diagnozo in kaj sedaj? Kako si lahko pomagate sami?

Zdravniki bodo naredili svoj del, vendar pa dokler bo veljalo, da za KČVB ne poznamo vzroka, zanje tudi ne bo zdravila.

Pa res ne poznamo vzrokov? Odgovor na to vprašanje je zapleten saj gre za multifaktorialno bolezen, kar pomeni, da jo lahko povzroča več različnih vzrokov, vendar pa se zadnja leta kaže vsaj eden kot korenit in to so bakterijske okužbe.

To se še posebej verjetno v primeru kronove bolezni, ki ni popolnoma prava avtoimuna bolezen in odgovor tiči prav v bakterijah in nekoliko drugačen odzivu imunskega sistema nanje, ki se razlikuje od klasičnih avtoimunih bolezni kot je na primer ulcerozni kolitis.

Kako točno se razlikuje? Katere bakterije lahko sprožajo Kronovo bolezen? Katere dodatne teste je smiselno opraviti, da ugotovite vzrok za vašo Kronovo? In konec koncev, kaj lahko s tem naredite?

Več odgovorov v enem od prihodnjih člankov.

Leave a Reply