Junija sem v Stockholmu srečal Chrisa Kresserja in mu zastavil par vprašanj.

Vprašanje 4: Ali se kakšnega primera še posebej spominjaš?

Naslednje: Kaj bo oblikovalo naslednji dve desetletji v zdravstvu?

Vprašanje 3: V čem je funkcionalna medicina najboljša? Komu lahko pomaga najbolj?

Vprašanje 2: Ali bi nam lahko pojasnil razliko med funkcionalno in moderno alopatsko medicino?

Vprašanje 1: Zakaj te je začela zanimati funkcionalna medicina?


Transkript: Intervju s Chrisom Kresserjem V4 Ali se kakšnega primera še posebej spominjaš?

SANDI: Imaš tudi svojo, zelo polno ordinacijo za funkcionalno medicino. Skozi leta si sprejel že veliko pacientov. Ali se kakšnega primera še posebej dobro spominjaš? Kakšnega, ki ga ne boš pozabil nikoli?

CHRIS: Ja, veš, nekako se Najbolj spominjam otrok. Tudi sam sem oče in otroci ter prihodnje generacije mi veliko pomenijo. Zelo me gane kadar vidim otroke, ki trpijo zato, no zaradi vseh očitnih razlogov eden je vsekakor ta, da imajo otroci zelo malo kontrole in vpliva na svoje okolje in medtem ko ima odrasli moč, da naredijo sami te odločitve, otroci tega resnično nimajo v večini primerov in če otrok zboli hitro v življenju bo trpel celo svoje življenje, toliko let. Resnično je srce parajoče. Spominjam se enega otroka, ki je imel nekaj čemur pravimo motnja senzornega procesiranja in je razmeroma nova diagnoza. Niti nisem prepričan, da je koristna ampak je na avtističnem spektrumu.

In tako ni toleriral nobenega fizičnega stika. Na primer oblačila in karkoli se je dotikalo njegove kože, ga je zelo motilo zato je bil zelo izbirčen kaj je nosil in imel je tudi malo obsesivno-kompulzivne motnje. Na primer, na WC ni šel nikjer izven svoje lastne hiše kar je pomenilo, da so morali starši ponj v šolo sredi dneva in ga odpeljati domov, da je lahko šel na WC.. Bilo je kot si lahko predstavljaš, veliko težav za njegove učitelje. Kadar so se pripravljali, da gredo ven, na primer na večerjo ali zapuščali hišo, če ga je kaj motilo se je ulegel na tla in brcal ter kričal in se neprimerno vedel kakšne pol ure ali uro. Nato so zamujali… Torej resnično veliko težav v njihovih življenjih.

In šli so k psihologom, psihiatrom, konvencionalnim zdravnikom… in vse kar so jim lahko ponudili so bila zdravila kot so stimulanti ali antidepresivi, antipsihotiki. Vsa zdravila ki so jih poskusili in so menili, da mu bodo pomagala na nek način, so pogosto poslabšala druge simptome ali sprožila nove simptome, ki jih prej sploh ni bilo. In postal je zelo… nekako mrtev, ni imel več pozornosti, bil je emocionalno raven in enostavno jim ni bilo všeč, kaj se je dogajalo z njim na teh zdravilih.

Nikdar ni nobeden predlagal, da bi lahko bilo kaj na njegovi prehrani, intolerancah na hrano, povezano z njegovim zdravjem črevesja. Opravili smo celo paleto testov, kot to naredimo zmeraj in ugotovili, da je intoleranten na gluten in mlečne izdelke in da ima močan glivični prerast v črevesju ter SIBO, prerast bakterij v tankem črevesju skupaj s številnimi drugimi težavami pomanjkanjem železa, pomanjkanjem B12, zaradi vseh težav v njegovem črevesju.

In tako smo naredili zelo preprosto terapijo, nekaj rastlinskih izvlečkov ali zelišč in prehranskih dopolnil za SIBO in glivični prerast, izločili smo gluten in mlečne izdelke in v relativno kratkem času, morda treh mesecih je. Njegov učitelj je poklical njegove starše in rekel: Ne vem kdo je ta otrok, ki ga pošiljate v šolo, ampak to ni isti otrok kot prej. Danes je prvič uporabil šolski WC in njegova motnja senzornega procesiranja je izginila skoraj v popolnosti in njegovi starši so bili popolnoma iz sebe zaradi tega. In seveda so bili zelo srečni ampak v nekaterih pogledih tudi zelo razburjeni, da tega ni nobeden predlagal niti kot možnost po vseh teh letih trpljenja.

Torej sočustvujem z vsemi otroci tam zunaj, ki gredo skozi to in njihovi starši ne vedo za takšne možnosti in edino upam lahko, da nam bo uspelo razširiti glas to čim več ljudi, da lahko pomagamo ne le otrokom ampak tudi odraslim, ki trpijo in imajo takšne težave.

Leave a Reply