Kaj je osteoporoza?

Osteoporoza je bolezen, ki povzroča večji riziko zlomov zaradi vse šibkejših kosti. Osteoporoza je najpogostejši razlog zlomov kosti pri starejših.

Najpogosteje so osteoporozi podvrženi:

  • vretenca hrbtenice,
  • podlakti in
  • medenica.

Osteoporoza je zahrbtna bolezen saj ne boli in nasploh nima jasnih simptomov, dokler ne napreduje tako daleč, da pride do zloma. Bolezen lahko napreduje tako daleč, da do zloma pride že pri minimalni fizični sili ali celo spontano.

Koliko ljudi ima osteoporozo?

Osteoporoza narašča s starostjo, še posebej izrazita pa postane pri ženskah v menopavzi. Nasploh ženske obolevajo pogosteje, kar pripisujemo manjši povprečni kostni gostoti.

Približno 15% ljudi starejših od 50 in 70% sterejših od 80 let je prizadetih od osteoporoze. Glede na raziskavo ima osteoporozo med 2 in 8% moških ter od 9 do 38% žensk.

Kaj je osteopenija?

Osteopenija pomeni zmanjšano mineralno gostoto kosti. Pogosto se na osteopenio gleda kot na predhodnico osteoporoze vendar se ne razvije zmeraj.

Podobno kot osteoporoza je tudi osteopenija najpogostejša pri ženskah v menopavzi.

Kaj je osteomalacija?

Naj omenimo še en pojem, ki ni neposredno povezan z osteoporozo vendar povečuje riziko zlomov. Osteomalacija je pojem, ki opisuje mehke (ne krhke) kosti in je praviloma rezultat pomanjkanja vitamina D.

Diagnosticiranje osteoporoze in osteopenije

Osteoporozo in osteopenijo diagnosticiramo s pomočjo meritev kostne gostote. Najpogostejša metoda merjenja je DEXA scan (Dual-energy X-ray absorptiometry).

Osteoporoza ob DEXA zahteva še dodatne preiskave za ugotavljanje njenih vzrokov, ki se pogosto naredijo s krvnimi preiskavami.

Pogosto dodatne preiskave vključujejo rentgensko slikanje ali magnetno resonanco, ki sicer lahko prikaže komplikacije in simptome osteopenije, kot so zlomi, kalcifikacije mehkih tkiv, težave z obščitnično žlezo, osteomalacijo ali probleme z ledvicami. Kljub temu pa ti pregledi ne zaznajo osteopenije v začetnih stadijih in prikažejo bolezen šele, ko je mineralna gostota kosti zmanjšana za 30%.

Preostale preiskave iščejo markerje v krvi kot je pomanjkanje vitamina D.

DEXA scan

Dexa meritev je nekoliko drugačna in je zlati standard za merjenje osteoporoze ter osteopenije. Pokaže že manjša odstopanja v kostni gostoti, kar pomeni, da lahko diagnozo postavimo v zgodnjem stadiju za pacienta pa to pomeni, da ima možnost intenzivno delat na svojem zdravju preden simptomi privedejo do hujših zapletov in zlomov.

Na DEXA scanu boste dobili številko, T-score, ki je standardna deviacija od povprečja mlade (30 do 40 let stare), zdrave ženske. 0 torej pomeni, da ste v povprečju, pozitivne številke, da je vaša kostna gostota večja in negativne, da je vaša kostna gostota nižja od povprečja.

Ker gre za standardno deviacijo ta upad (ali narast) ni linearen, temveč eksponenten.

  • Za normalno kostno gostoto se smatra vse do T-score -1.
  • Vrednosti T-score med -1 in -2,5 pomenijo osteopenijo in
  • pod 2,5 osteoporozo.

Nekateri menijo, da je diagnosticiranje samo z denziometrijo preuranjeno in potrebuje več dejavnikov. To velja še posebej za moške do 50 let ter ženske v menopavzi.

Kostna gostota in zlomi

Osteoporoza je nevarna zaradi povečanega rizika zlomov in čeprav sam zlom praviloma ni smrtno nevaren pa so lahko komplikacije pri zdravljenju, kadar so kosti tako krhke in porozne. Dejstvo je, da osteoporoza močno zmanjšuje kvaliteto življenja.

Kako pogosti so zlomi kosti pri osteoporozi?

V tabeli so podatki o zlomih na 1000 ljudi v enem letu:

Starost (leta)50-64>64povprečje
Zdravi5,39,46,6
Osteopenija11,419,615,7
Osteoporoza22,446,640,6

Kako pride do osteoporoze?

Osteoporoza (in seveda tudi osteopenija) je zmeraj posledica nesorazmerja med kostno resorpcijo (zmanjševanje/uničevanje kostnega tkiva) ter kostno formacijo (nastajanje novega kostnega tkiva).

V zdravih kosteh je gostota zmeraj enaka, kljub temu, da se približno 10% kostne mase zmeraj obnavlja. Hitrost resorpcije in formacije poteka torej enako hitro. Pri tem sodelujeta dva poglavitna tipa celic in sicer osteoklasti (ki razgrajujejo kostno maso) ter osteoblasti (ki gradijo kostno maso). Nizka kostna gostota je pojavi kadar osteoklasti hitreje razgrajujejo kostno maso kot jo lahko osteoblasti gradijo.

Za nazorno grafično predstavitev resorpcije in formacije kostne mase si oglejte ta odličen video:

Ker s starostjo kostna masa po naravi upada je lahko razlog za osteoporozo tudi nezadostna maksimalna kostna gostota v mladosti.

Kosti so skladišče kalcija

Naše kosti so veliko skladišče kalcija. Kalcij nima le vloge gradnje močnih kosti temveč služi tudi za signaliziranje po živčevju, strjevanje krvi in krčenje mišic. Kalcij je eden najpomembnejših mineralov za življenje in telo ga v krvnem obtoku zelo natančno vzdržuje. Kadar ga primanjkuje aktivira osteoklaste, da razgradijo kostno maso in sprostijo kalcij v kri. In seveda tudi obratno, zdravo telo pospravi odvečen kalcij iz krvi nazaj v kosti.

Vzroki za osteoporozo

Veliko dejavnikov vpliva na resorpcijo in formacijo kostne mase. Eden poglavitnih je sigurno hormonski vidik.

Osteoporoza in estrogen

Glede na veliko prevalenco osteoporoze v menopavzi lahko posledično sklepamo, da je primanjkljaj estrogena tisti, ki vodi v zmanjševanje kostne mase.

Vendar se ob tem pojavlja tudi vprašanje, zakaj moški nimajo tako pogoste pojavnosti zmanjšanja kostne mase saj je njihov estrogen veliko nižji od ženskega skozi vse življenje. Kot kaže nadomešča pomanjkanje estrogena testosteron, ki po zadnjih raziskavah, lahko pomaga tudi menopavzalnim ženskam do boljše kostne gostote. Popolnega odgovora torej ne gre iskati le v pomanjkanju estrogena.

Raziskave kažejo, da upad estrogena pohitri resorpcijo kostne mase in hkrati tudi zmanjša nalaganje nove. Količina estrogena, ki ga potrebujemo za vzdrževanje normalnega metabolizma kosti je vsekakor manjša kot za stimulacijo maternice, previdnost pri nadomestni hormonski terapiji bo zato pomembna. Če se zanjo odločite, prosite za najmanjši odmerek, saj bo ta že poskrbel za boljšo kostno gostoto, hkrati pa zmanjšal nevarnost obolenja za rakom.

Osteoporoza in kalcij

Tudi metabolizem kalcija igra pomembno vlogo pri obnovi kosti. Pomanjkanje kalcija je vsekakor lahko vzrok za osteoporozo, nikakor pa ni vodilni vzrok.

Kalcij je mineral, ki ga je v prehrani veliko in tudi njegova absorpcija je dobra, v kolikor ne jeste veliko polnovrednih žit in stročnic, ki vsebujejo snovi (npr. fitinska kislina), ki preprečujejo absorpcijo kalcija v črevesju.

Večja težava kot pomanjkanje kalcija je njegov metabolizem v telesu. Od različnih dejavnikov je odvisno, kako se bo kalcij vgrajeval v celice, torej ali se bo vgrajeval v kosti ali nalagal v mehka tkiva in žile. Dodajanje kalcija je zato močno povezano z rizikom srčno žilnih obolenj in sam nisem pristaš dodajanja kalcija v velikih količinah. Najpogostejši neželeni učinki so srčni infarkt, ledvični kamni in težave z želodcem.

Dejavniki, ki vplivajo na vgrajevanje kalcija v kosti so:

  • vitamin D
  • vitamin K2
  • vitamin A
  • paratiroidni hormon.

Osteoporoza in vitamin D

Vitamin D smo že omenili v povezavi z osteomalacijo, vendar pa vpliva močno tudi na osteoporozo, predvsem preko metabolizma kalcija. Danes že vsi zdravniki predpisujejo vitamin D kapljice ob osteoporozi čeprav je povezava med vitaminom D in osteoporozo veliko bolj kompleksna kot se morda lahko predstavljamo.

Kot prvo ne priporočam slepega dodajanja vitamina D, temveč zmeraj na podlagi krvnega testa. Dobre vrednosti so okrog  50 ng/dL. Preveč vitamina D se v telesu nabira in lahko povzroča stranske učinke, kot so ledvični kamni in kalcifikacije.

Kot drugo mora biti vitamin D zmeraj uravnovešen z ostalimi maščobo topnimi vitamini, še posebej vitaminom K2 ter vitaminom A.

Vitamin D zmeraj uživajte hkrati z zadostno količino vitamina A in K2!

Osteoporoza in vitamin K

Pomanjkanje vitamina K je prav tako rizični dejavnik za osteoporotične zlome. Uporabo vitamina K v telesu lahko še dodatno omejujejo določeni genski polimorfizmi (GGCX gen), ki lahko močno povišajo potrebo po vitaminu K2 v telesu za normalno delovane kosti in kostno gostoto.

Visok vnos kalcija in vitamina D brez zadostnega vitamina K2 v telesu povzroča t.i. »kalcijev paradoks«, kar praktično pomeni, da se kalcij nalaga v mehkih tkivih (npr. ramenu) ali ožilju, kjer povzroča kalcifikacije.

Zapomnite si, da je K2 tisti, ki usmerja kalcij, medtem ko K1 pomaga strjevati kri. Toksičnosti vitamina K2 zaenkrat še ne poznamo, za pomoč pri osteoporozi pa se priporočajo visoki odmerki, ki se pričnejo pri 4-5g dnevno in segajo vse tja do 45g dnevno. K2 kaže tudi odlične učinke na srčno-žilna obolenja.

In ponovno, ne pozabite uravnovesiti kalcija, vitamina D in vitamina K z zadostno količino vitamina A (retinola – beta karoten ne bo imel enakega učinka).

Silicij, magnezij, fosfor, fluor

Ob kalciju igrajo pomembno vlogo tudi drugi minerali, ki se vgrajujejo v kosti.

Naj najprej omenimo fluor, ki se včasih uporablja celo kot zdravilo za osteoporozo. Še se spomnite, da smo fluor včasih uporabljali za čiščenje zob? Zelo hitro se je vgradil v sklenino, žal pa dolgoročno gledano ni izboljšal zdravja zob. Fluor nima nobenih koristnih fizioloških učinkov v telesu in ga lahko tretiramo kot težko kovino, ki povzroča škodo.

Tudi pri osteoporozi se je fluor pokazal kot koristen za povečevanje kostne gostote, vendar pa so kosti ostale enako krhke in število zlomov se ni zmanjšalo. Fluor torej ni primeren za zdravljenje osteoporoze.

Elementi, ki pa imajo močan pozitiven vpliv na osteoporozo pa so magnezij, fosfor in silicij.

Ob tem bi želel še posebej izpostaviti magnezij, saj je mineral, ki ga večini ljudi primanjkuje, s tem pa je lahko eden poglavitnih dejavnikov za osteoporozo. Ker sodeluje v preko 300 metabolnih reakcijah, ga telo nujno potrebuje v večjih količinah in magnezij je eden redkih mineralov, ki ga priporočam večini svojih strank. Več o magneziju si preberite tukaj.

Osteoporoza in paratiroidni hormon

Obščitnični ali paratiroidni hormon (PTH) nima nobene povezave s ščitnico, razen to, da ga izloča žleza, ki je locirana na istem mestu v telesu.

Nizek kalcij ali nizek vitamin D stimulirata obščitnično žlezo, da izloča več PTH, kar povzroči resorpcijo kosti, da zagotovi zadostno količino prostega kalcija v krvnem obtoku.

Ščitnica in kalcitonin

Vloga ščitnice v metabolizmu kosti še ni popolnoma jasna. Ščitnični hormoni so kot nekakšen termostat, ki uravnavajo hitrost telesnega metabolizma. Na ta način lahko uravnavajo tudi hitrost kostnega metabolizma.

Težave praviloma nastopijo pri preveč delujoči ščitnici in še posebej pri jemanju ščitničnih hormonov (zaradi premalo delujoče). Pohitren metabolizem lahko pospeši kostno resorpcijo in s tem zelo hitro in močno zmanjša kostno gostoto.

Če imate kakršne koli težave s ščitnico vam priporočam redno merjenje kostne gostote vsaj 1x letno.

Ščitnica proizvaja tudi hormon imenovan kalcitonin, za katerega se domneva, da ima manjšo vlogo pri metabolizmu kalcija. Kalcitonin nasprotuje delovanju paratiroidnega hormona, ki vleče kalcij in fosfor iz kosti.

V telesu deluje na dveh principih in sicer preprečuje delovanje osteoklastov ter preprečuje resorpcijo kalcija v ledvicah, kar oboje pripelje do znižanja kalcija v krvnem obtoku. Žal se kot zdravilo ni pokazal za učinkovitega.

Stres in kortizol

Čeprav povezujemo stres s skoraj vsemi sodobnimi boleznimi, ga pri osteoporozi običajno premalo izpostavljamo. Nivoji stresa lahko neposredno vplivajo na zdravje kosti in osteoporozo.

Znano je, da kortikosteroidi (stresni hormoni) v obliki zdravil (npr. Medrol), povzročajo zmanjšanje kostne mase in lahko vodijo v osteoporozo. Do podobnih učinkov bi lahko vodil tudi kronično visok novo psihološkega ali fiziološkega stresa, saj to ni naravno stanje človeškega telesa.

Kortizol posredno deluje na kosti s tem, da preprečuje absorpcijo kalcija v kosti s tem pa zmanjša kostno formacijo. Stresni hormoni so nasploh katabolni hormoni, kar pomeni, da razgrajujejo tkivo (kar je v primeru poškodb dobro, da se lahko zgradi novo). Kortizol je najmočnejši katabolni hormon v telesu.

Kolagen

Vsi vemo, da kosti sestavlja kalcij. Če ste brali pozorno, sedaj veste tudi, da jih sestavlja nekaj drugih mineralov kot so magnezij, fosfor in silicij. Kar pa se le redko zavedamo pa je, da skoraj 30% suhe teže kosti sestavlja beljakovina kolagen.

Kvaliteta kolagena je bistvenega pomena za močne kosti. Za kvaliteten kolagen v telesu potrebujete aminokisline glicin, prolin in lizin ter veliko vitamina C za njihovo hidroksilacijo. Čeprav naša telesa lahko samostojno proizvajajo te aminokisline iz drugih virov pa jih lahko vseeno uvrstimo med »pogojno esencialne«, kar pomeni, da je njihov dodaten vnos v telo lahko koristen.

Še posebej glicin lahko primanjkuje na sodobni prehrani, kjer smo odstranili večino mastnih in želatinastih kosov mesa ter kostnih juh.

Veliko ljudi v sodobnem svetu ima tudi pomanjkanje vitamina C. Vse skupaj pa lahko privede do krhkih kosti.

Kalorije

Nekoliko neobičajen je podatek, da ima veliko mladih atletinj osteopenijo ali celo osteoporozo. To gre napram vsem dejstvom, ki smo jih do sedaj zapisali. A razlog tiči v psihičnem pritisku ter izčrpavanju telesa z dietiranjem za doseganje optimalne telesne teže za tekmovanja.

Nizko kalorične diete pri ženskah vodijo v znižano proizvodnjo estrogena in dvig kortizola. Znižanje estrogena je lahko celo tako močno, da vodi do amenoreje (izgube menstruacije), posledično pa so takšne ženske (ob drugih zdravstvenih zapletih) podvržene osteoporozi.

Prenizek vnos kalorij torej zmanjšuje izločanje hormonov in povečuje riziko nizke kostne gostote.

Vnetja

Še en popolnoma spregledan dejavnik so kronična, sistemska vnetja. Številni vnetni citokini (eicosanoidi, interleukini) so močno povezani z nastankom osteoporoze in zato sodijo kronična vnetja med poglavitne vzroke za znižano kostno gostoto.

Razlogov za vnetja je veliko. Gre za nekoliko neprimerno obrambno reakcijo imunskega sistema, ki se ne ustavi pravočasno in s tem povzroča škodo telesu (razgrajuje tkiva). Dejavnikov vnetij je toliko, da jih tukaj nimamo prostora niti našteti, mednje pa sodijo tudi dejavniki življenjskega sloga kot je prehrana, spanje, fizična aktivnost, stres, cirkadiani ritem, virusne in bakterijske okužbe, pomanjkanje hranil…

Prehranske alergije in intolerance

Na osteoporozo (preko vnetnih procesov in absorpcije hranil) močno vplivajo prehranske intolerance in alergije. Na primer osebe z alergijo na gluten (celiakija), so močno povržene osteoporozi v kolikor se ne držijo striktne brezglutenske diete. Zmanjšanje mineralne gostote kosti je dejansko eden prvih simptomov nekontrolirane celiakije in striktno izogibanje glutenu spet popolnoma vzpostavi normalno kostno maso.

Podobno velja tudi za ostale prehranske alergije in intolerance, ki pa jih je pogosto težko odkriti brez kvalitetnih testiranj ali posebne izločevalne diete (ne ločevalne – razlika).

Kajenje in alkohol

O kajenju in alkoholu najverjetneje ni potrebno izgubljati veliko besed. Oba sta znana dejavnika za osteoporozo. Pa ne samo osteoporozo temveč celo vrsto neprijetnih obolenj, ki vas bodo lovila šele čez leta. Opustite kajenje in alkohol ter poskrbite za svoje zdravje in kosti.

Fizična aktivnost

Raziskave kažejo, da fizična aktivnost deloma zmanjša pogostost zlomov in da imajo aktivni posamezniki v povprečju nekoliko višjo kostno gostoto.

Težava, ki jo tukaj vidim je ta, da se ne ločijo tipi vadbe. Vemo, da morajo kosti dobiti močan impulz, da se osteoblasti zbudijo in začnejo graditi novo kostno maso.

Kosti delujejo podobno kot mišice. Če jih ne uporabljate bodo uplahnile, če dvigujete velike teže bodo rastle in se razvijale in če dvigujete majhne teže ali izvajate kardio vadbo, se bodo zmanjšale.

Enako velja za kosti.

Poležavanje doma na kavču in sedenje za pisalno mizo ne bo stimulirajo nastajanja nove kostne mase in resorpcija bo nadvladala formacijo, vi pa boste dobili osteoporozo.

Dlje časa trajajoča vadba, kardio vadba, še posebej na trenažerjih kot so eliptiki in kolesa ali plavanje ne bo močno stimuliralo nastajanja nove kostne mase. Še slabše, če vadba traja dlje kot uro, prične telo izločati večje količine stresnega hormona kortizola. Za tega pa smo že povedali kakšno škodo naredi na telesu in kosteh.

Zares koristna za kosti je zato le dodatna obtežitev pri vajah (dvigovanje uteži) ali pliometrična vadba (razni poskoki, šprinti ipd.). Ta bo močno stimulira nastajanje nove kostne mase in preprečevala osteoporozo.

Če že imate osteoporozo pričnite z vadbo zelo postopoma. Imejte v mislih, da so vaše kosti krhke in pri vadbi se vsekakor ne želite poškodovati. Morda je smiselno, da trenirate sprva z usposobljenim trenerjem.

Spanje

Morda se sliši nasprotujoče, pravkar smo govorili, da neaktivnost povzroča zmanjšanje kostne gostote, vendar pa je spanje nujno potrebno za izgradnjo kostne mase. Spanje neposredno vpliva na kostno gostoto preko hormonskega učinka melatonina, hormona, ki se izloča med spanjem.

Melatonin neposredno vpliva na osteoklaste in osteoblaste, reagira z drugimi hormoni, kot je estrogen in je močan antioksidant, ki ščiti kostne celice pred oksidativnim stresom in vnetji.

Kvaliteten počitek po fizični aktivnosti je izredno pomemben za uravnovešenost telesnih procesov oz. homeostazo.

Pomanjkanje spanja tudi močno dviguje stresni hormon kortizol.

Kaj lahko naredim proti osteoporozi?

Podrobnejši odgovor na to vprašanje bo moral počakati na kak drug članek saj je te že sedaj predolg. Razmišljajte o tem, da je preventiva zmeraj najboljša obramba ter, da prej kot boste začeli, bolj uspešni boste in lažje vam bo. Seveda pa nasveti veljajo tudi kadar že imate osteoporozo.

Za izboljšanje osteoporoze:

  • takoj prenehajte kaditi,
  • prenehajte ali vsaj močno omejite pitje alkohola,
  • bodite fizično aktivni vsaj 5x tedensko in glavnino vadbe naj bo dvigovanje uteži, pliometrična vadba in visoko intenzivna vadba,
  • izločite vso procesirano hrano, predvsem procesirane žitarice in sladkor iz prehrane, poskrbite za zadosten vnos neprocesirane hrane kot je sveže meso, jajca, zelenjava in sadje,
  • poskrbite za zadosten vnos protivnetnih omega 3 maščobnih kislin ter antioksidantov,
  • optimizirajte vaš vitamin D, v kolikor je le mogoče s sončenjem, preostanek pa z dopolnili,
  • zadosten vnos kalcija lahko dosežete s prehrano in izogibanjem antihranilom, ki preprečujejo njegovo absorpcijo,
  • po potrebi dodajte od 200 do 400 mg kalcija z dopolnili,
  • poskrbite za visok vnos vitamina K2,
  • dodajte magnezijev malat ali glicinat,
  • spite vsaj 8 ur ponoči,
  • redno izvajajte sprostitvene tehnike kot je meditacija.

Tukaj je nekaj hitrih nasvetov, če pa želite točna navodila za prerano, vadbo in prehranska dopolnila pa mi pišite. Če bo dovolj interesa vam napišem novi članek.

Loading

Osteoporoza in zdravila

Zaenkrat žal nimamo zares učinkovitega zdravila za osteoporozo. Veliko zdravil zmanjšuje riziko zlomov posameznih kosti v ozki populaciji, spet druga povečujejo kostno gostoto vendar ne zmanjšujejo rizika zlomov in tretja povzročajo ogromne stranske učinke kot so rak in krvni strdki.

Nekoč zelo popularno zdravilo s kalcitoninom se je izkazalo za neučinkovito in z močno povišanim rizikom zbolevanja za rakom zato se danes večinoma več ne uporablja za zdravljenje osteoporoze.

Nadomestna hormonska terapija je prav tako vprašljiva in se priporoča samo ob sočasnih simptomih menopavze.

Najboljši način je že zmeraj fizična aktivnost, prehrana, zmanjševanje stresa in izogibanje drugim dejavnikom življenjskega sloga, ki vplivajo na kostno gostoto. Še bolje, pričnite razmišljati o tem na vrhuncu svoje kostne gostote in delujte preventivno.

Miti o osteoporozi

Jemanje kalcija preprečuje in zdravi osteoporozo

Ta trditev večinoma ne drži. Jemanje kalcija pomaga, kadar imate v telesu pomanjkanje kalcija, kar pa je danes razmeroma redek pojav. Pri vseh ostalih dodajanje kalcija povzroča več škode kot koristi.

Največji problem osteoporoze je, da telo kalcija ne zna učinkovito vgrajevati v kosti, kar pa je funkcija metabolizma in posledica različnih dejavnikov.

Osteoporoza nastane zaradi zakisanja telesa

Velik mit kroži o procesu, v katerem telo vleče kalcij iz kosti saj ga potrebuje za razkisanje telesa, kadar jemo preveč mesa in živalskih izdelkov.

Tukaj veliko dejstev ne drži in sicer je samo zakisanje telesa zaradi uživanja mesa napačno. Telo 1000x bolj kot katera koli hrana, zakisa en sam intenziven trening, ki pa po raziskavah (in tudi praksi) sodeč, preprečuje osteoporozo. Največji mehanizem razkisanja telesa je preprosto dihanje, ki iz krvi odstranjuje ogljikovo kislino.

Prav tako uživanje mesa praviloma izboljša mineralno gostoto kosti, pri procesu razkislevanja s kalcijem pa se kalcij v ledvicah reabsorbira in neto izguba kalcija ni velika.

Mlečni izdelki povzročajo osteoporozo in diete brez mleka povzročajo osteoporozo

Glede mlečnih izdelkov obstajata dva nasprotna pola in sicer eni trdijo, da mleko zakisa telo in da ob pitju mleka neto izgubljamo kalcij.

Na drugi strani pa menijo predvsem zdravniki, da brez mleka v prehrani ne moremo dobiti dovolj kalcija in zato diete brez mleka povzročajo osteoporozo.

Prvo trditev sem ovrgel že pri prejšnjem mitu. Kot rečeno je sama zakisanost mit, torej je tudi zakisanost zaradi mlečnih izdelkov mit.

Ob tem je potrebno omeniti, da je mleko eden večjih alergenov v človeških prehrani in če nekdo z intoleranco uživa mleko in mlečne izdelke, lahko to privede do sistemskih vnetij in znižanja kostne gostote.

Gledano v povprečju, uživanje mlečnih izdelkov zmanjša riziko za osteoporozo. Govorimo o povprečju, ker pa nobeden od nas ni povprečje ampak individuum, se prepričajte, da vam mleko resnično ustreza preden ga uživate. Le tako vam bo pomagalo.

In takoj za tem je potrebno še ovreči mit, da brez mlečnih izdelkov ne morete dobiti v prehrani dovolj kalcija. Verjetno nam ni potrebno veliko razglabljati saj smo se ljudje 2,5 milijona let razvijali in živeli brez mlečnih izdelkov in smo preživeli brez znakov osteoporoze. Osteoporoza je predvsem sodobni pojav družbe, v kateri je mlečnih izdelkov v izobilju.

Prav tako niso mlečni izdelki edina hrana v kateri se nahaja kalcij in niti ni hrana v kateri ga je največ.

Leave a Reply