Sem to kar jem… Jaz sicer rad grem še globlje vendar ne danes. Tokrat bi vas ras ponovno opozoril na kvaliteto hrane, ki jo uživamo in hkrati tudi na škodo, ki jo delamo okolju.
Kvaliteta hrane vztrajno pada, odkar je človek, pred približno 10.000 leti pričel s poljedelstvom.
Da, že od tistega časa izbiramo in gojimo rastline, ki vsebujejo vse več sladkorja in vse manj vitaminov, mineralov ter fitohranil. Zakaj? Ker nam je takšna hrana okusnejša in ker jo lahko bolj kontrolirano pridelujemo, zadnjih nekaj desetletij pa tudi, ker je postala močan vir zaslužka in kontrole prebivalstva. Genske modifikacije in monokulturna pridelava hrane sta škodljiva tako za človeka kot tudi celotno okolje v katerem živi. Seveda vam bodo kaj hitro povedali zgodbice, da je takšen način pridelave hrane edini dolgoročno vzdržen, če želimo prehranit vso prebivalstvo sveta, a dejstva so popolnoma drugačna. Monokulture izčrpavajo zemljo in vanjo ne vračajo ničesar. Potrebna so umetna gnojila, pesticidi, herbicidi in gensko spremenjena semena, da na tako opustošenih tleh še sploh kaj zraste. Kmalu nam bo zmanjkalo fosilnih goriv in fosforja, brez katerih tudi ni gnojil in sodobne pridelave hrane. Kaj pa potem?

Ekosistemska proizvodnja hrane, permakultura, okolje in kvaliteta hrane

Kakršne koli raziskave in zgodbice ste že slišali, garantiram vam, da je edina zares dolgoročno vzdržna oblika pridelava hrane le tista, ki upošteva zakone narave in deluje v skladu z njimi. Ekosistemski način pridelave hrane, permakulutre, to so načini, ki ta princip upoštevajo in ne poskušajo zaobiti in prelisičiti narave.
Permakultni način pridelave hrane ne poskuša zaobiti zakonov narave in je prelisčiti.
permakulturaPermakultura je skovanka iz začetnega izraza »permanent agriculture« oziroma prevedeno »trajna agrikultura«, že iz imena torej izhaja iskanje vzdržnih sistemov proizvodnje hrane.

In kako lahko to dosežemo? Ter kako vpliva to na kvaliteto hrane in ohranjanje okolja?

Tako globoko smo že zabredli v konvencionalno proizvodnjo hrane, da si niti vrtičkanja več ne znamo predstavljati brez kemičnih sredstev, prekopavanja zemlje in gnojenja. Potrebno je pleti, zalivati in okopavati. Permakulturno pridelovanje hrane zajema upoštevanje naravnih ekosistemov živali, rastlin in mikroorganizmov, ki znotraj ekosistema hranijo eden drugega. Škodljivci, ki napadajo rastline so hrana za živali, rastline hranijo mikroorganizme v zemlji in ti v zameno vračajo hranilne snovi v zemljo in tako naprej.
S takšnim načinom pridelave se kvaliteta tal iz leta v leto celo izboljšuje s tem pa tudi vsebnost hranil v pridelani hrani.
Takšen način pridelave hrane je zastavljen tako, da na majhni površini proizvede prav vse kar potrebuje, da lahko vzdržuje sam sebe. Nobenih snovi in energije iz zunanjih virov. Če torej ne potrebuje zunanjih virov lahko preživlja sam sebe, ne uničuje narave, kar pomeni, da je edini resnično dolgoročno vzdržen način proizvodnje hrane.

Kvaliteta hrane

Četudi vas morda ne zanima kako se bomo prehranjevali čez 10, 20 ali 100 let, pa imate velike prednosti takšnega načina pridelave hrane že danes. Tako pridelano meso, zelenjava in sadje so okusnejši in bolj zdravi. To je hrana najbližja tisi, na kakršni smo se razvili kot vrsta in ob kateri nas niso morile sodobne bolezni kot so povišan sladkor, holesterol, pritisk, demenca in podobne. Takšna hrana vsebuje tudi do 10 krat več hranil kot konvencionalno ali celo ekološko pridelana. In ključ do zdravja so prav hranila v hrani.

Kako do zares kvalitetne hrane?

Če bi rekel, da je koncept permakulture nov bi se vam zlagal in hkrati povedal resnico.
permakulturaNekoč je bil to edini način pridelave hrane, sedaj pa je nov, saj smo ga vmes popolnoma pozabili. In ker je nov, je trenutno še nepoznan in le redko uporabljan. Koncept lahko uporabljate sami doma na svojem vrtu, pri nas v Sloveniji, pa se s takšnim načinom pridelave ukvarjajo le zelo zelo redki. Pravzaprav poznam samo eno permakmetijo, pa še ta je v povojih. Uspešno so začeli z ekosistemsko pridelavo zelenjave in nekaj živali. Planirajo še nekaj investicij saj jim manjkajo še sistemi kot so vetrnice in vrtina za vodo. V planu je preko 30 vrst rastlin in živali. In v planu je izobraževalni center. Če bi kmeti pričeli razmišljati o prihodnosti in bili pripravljeni poslušati, bi morda imeli še kakšno možnost rešit našo malo Zemljo. Če sem vas sedaj vsaj malo navdušil sem opravil svojo nalogo. Sicer bom v prihodnje še pisal o permakulturnem načinu pridelave in pozitivnih učinkih tako pridelane hrane, zaenkrat pa vas povabim na www.zabojcekzdravja.si, kjer lahko naročite svoj pravi zabojček zdravja. Kvaliteta je vrhunska, cene pa so nizke, ampak res nizke. Pozabite BIO/EKO, garantiram vam, da je to boljše. Vse sem tudi sam osebno preveril in preizkusil na lastne oči in brbončice. Po dolgem dolgem času spet nekaj TOP pri nas! Save

Leave a Reply