Četudi že zelo dolgo vemo, da holesterol in primarni krivec za srčno-žilna obolenja in četudi se o tem zadnje čase že veliko govori, pa še zmeraj opažam, da tega večina še ni slišala, ali pa tega ne želi slišati. ‘’Če imate visok holesterol, jemljite statine, da ga znižate’’, že dolgo ni več aktualen in v skladu z zadnjimi znanstvenimi raziskavami. Če ne veste kaj so statini, gre za zdravila, ki jih dobite pri zdravniku, kadar vam izmerijo previsok holesterol. Na žalost, do teh splošnih zdravnikov ali celo do povprečnih kardiologov, te zadnje raziskave še niso pronicale. Danes bom govoril o šestih osnovnih vzrokih za visok holesterol in kako poskrbeti zase, da vam statinov ne bo potrebno uživati.

Funkcionalni pristop k visokemu holesterolu

Najprej želim, da razumete, da se funkcionalni pristop k dislipidemiji, visokemu holesterolu in celo dedni hiperholesterolemiji zelo razlikuje od konvencionalnega pristopa. Tisti, ki dedne hiperholesterolemije (ali DH, kot jo bomo poimenovali) ne poznate, gre za gensko osnovano bolezen. Obstajajo genetske mutacije, ki povzročajo zelo visoke ravni holesterola, pogosto višje od 7,5 mmol/l. Gensa testiranja DH niso tako enostavna. Nekaj izmed testov, ki bi jih morali narediti, da se popolnoma prepričate ali ste podvrženi tem genetskim mutacijam, je zelo dragih in težko dostopni. Obstajajo določeni kriteriji, imenovani Simon Broome kriteriji, ki se uporabljajo za diagnosticiranje DH brez genskih testov. Takšno testiranje sicer še zmeraj ni popolnoma natančno, vsekakor pa je korak naprej od tega, da vam zdravniki pripišejo DH le na podlagi podatka, da vaš holesterol presega 7,5 ali 8 mmol/l. Čeprav je verjetnost, da jo v tem primeru resnično imate velika, pa tega ni mogoče z gotovostjo trditi. Če želite oceniti svoj riziko za družinsko hiperholesterolemijo izpolnite ta vprašalnik.

Šest osnovnih vzrokov za visok holesterol

Kot sem že omenil, je prvi dejavnik, ki ga je potrebno vzeti v obzir ta, da je funkcionalni pristop pri obravnavi visokega holesterola precej drugačen od standardnega. Tako v funkcionalni medicini ne gledamo na visok holesterol kot na je bolezen, temveč kot na simptom. Kaj pa je simptom? Kadar gledamo na holesterol kot na simptom, to pomeni, da ga nekaj povzroča in prav to je potrebno poiskati in odpraviti. Zmanjševanje simptomov, kot to počnete s statini, le prikriva simptome, podlaga, ki je vzrok vaših težav pa še zmeraj obstaja. Naštel bom šest ključnih osnovnih procesov, ki lahko vodijo do hiperholesterolemije (povišanih vrednosti holesterola v krvi):
  1. Metabolična disfunkcija.
  2. Kronične okužbe, kot so H. pylori ali celo latentne virusne okužbe.
  3. Prekomerna propustnost črevesja zaradi črevesne disbioze.
  4. Slabo delovanje ščitnice in ni nujno, da je to odkriti hipotiroidizem, lahko je tudi subkliničen hipotiroidizem, kar pomeni vaša ščitnica ne deluje optimalno vendar se to ne kaže na izvidih krvnih testov. Ali ste vedeli, da so v 80-ih letih, preden so se statini zavihteli na farmacevtsko sceno, zdravniki uporabljali nizke odmerke ščitničnega hormona za zdravljenje visokega holesterola, tudi kadar je bolnik imel normalne ščitnične teste.
  5. Peti vzrok so okoljski toksini, predvsem težke kovine.
  6. In na koncu še geni.
Obstajajo seveda še drugi razlogi, vendar je teh šest najpomembnejših v funkcionalni medicini. Vse te vzroke v funkcionalni medicini podrobno raziščemo, da bi določili izvor težav. Kadar pozdravite korenine, se bodo veje namreč same pozdravile. V tej analogiji, so korenine tista temeljna patologija ali osnovni mehanizmi, ki hranijo veje, torej povišan holesterol. Lahko se igrate z vejami in poskusite na tej ravni rešiti težavo (to je tradicionalni pristop), ali pa se osredotočite na reševanje korenin, ki so vir problema in to je tisto, kar počnemo v funkcionalni medicini. To veliko več kot le konvencionalno zatiranje simptomov. Če imate visok holesterol in jemljete zdravila, so to verjetno statini. Če imate visok krvni tlak, ste vzeli zdravilo za znižanje le-tega in podobno je pri mnogih drugih boleznih. To je nekako tako, kot da greste k zdravniku kadar imate v čevlju kamen in vas zaradi tega boli stopalo. Poveste mu, da vas boli stopalo, kadar hodite. Zdravnik vam bo predpisal protibolečinske tablete in vas poslal domov. Funkcionalna medicina se problema loteva drugače. Pogleda človeka kot posameznika in poskusi najti vzrok njegovih težav in to bi bil v tem primeru kamen. Če ste diagnosticirani z DH, imate verjetno vsaj enega od šestih osnovnih dejavnikov, ki sem jih naštel zgoraj.  Morda je to genska bolezen, vendar to ne pomeni, da drugi dejavniki ne igrajo pomembne vloge. V bistvu se to dogaja zelo pogosto. Po celovitem pregledu posameznika z DH pogosto ugotovimo, da ima tudi slabo delujočo ščitnico, SIBO in propustnost črevesja zaradi črevesne disbioze, morda celo še kakšno latentno kronično okužbo ali zastrupljenost s težkimi kovinami. Vse to še dodatno zaostruje genetske predispozicije za visok holesterol.

Konvencionalni markerji niso točni kazatelji tveganja za srčno-žilne bolezni

Drugi dejavnik, ki ga je potrebno vzeti v obzir, je ta, da konvencionalni markerji krvnih maščob, ki vam jih testirajo, kadar greste k svojemu zdravniku na rutinski pregled krvi (govorim o skupnem holesterolu, LDL holesterolu in HDL holesterolu), niso natančni kazatelji za srčno-žilne bolezni. Razmerje med skupnim in HDL holesterolom je že boljši za oceno tveganja, kot samo skupni holesterol ali LDL holesterol. Vendar pa imamo še veliko boljše markerje, kot sta na primer število delcev LDL in lipoprotein(a), ali Lp(a). Ti markerji nam povedo nekaj drugega kot standardi markerji maščob. Standardni maščobni markerji nam povedo koliko holesterola je znotraj lipoproteinov. Če uporabimo analogijo, da je vaš krvni obtok avtocesta, so potniki v avtu enaki številu holesterola znotraj lipoproteinov, medtem ko so avtomobili lipoproteini. Če to analogijo razčlenimo, je veliko večja verjetnost, da se bo zgodila nesreča, kadar je na avtocesti več avtomobilov (ne pa potnikov). Lahko zapeljejo s ceste in se zaletijo v ograjo, ki je prispodoba za krhko steno arterije, endotelij. Kadar imate veliko število delcev LDL (ne LDL holesterola), je večja verjetnost, da nastane ateroskleroza, saj je večja verjetnost, da se bo eden od teh LDL delčkov »zaletel« v nežen endotelij in sprožil proces oblikovanja strdka. Lipoprotein(a) je drugačen od ostalih lipoproteinov. V prevelike podrobnosti v tem članku ne bom šel, saj to ni potrebno, lahko pa vam povem, da je Lp(a) znan kot eden najbolj aterogenih lipoproteinov, in od samostojnih markerjev, najboljši kazatelj tveganj bolezni srca in ožilja. Od vseh stvari, ki jih lahko pri krvnih maščobah, je lipoprotein (a), ali Lp, najboljši kazatelj za prihodnje tveganje bolezni srca. Želim vam povedati, da je zelo pomembno kaj merite. V veliki večini zdravniki merijo samo skupni in LDL holesterol, vendar pa bi kot specialisti morali meriti, stvari kot so število delcev LDL, število delcev HDL in lipoproteine. To bi vam dalo veliko boljšo sliko vašega tveganja za bolezni srca in ožilja.

Ostali pomembni kazatelji tveganja za srčno-žilne bolezni

Tretji dejavnik je, da so lipidni markerji, so samo del sestavljanke, kadar se pogovarjamo o ocenjevanju splošnega rizika. In to velja v obe smeri, kar pomeni, da četudi je vaš holesterol dober, morda niste izven rizika. Ni tako malo primerov, ko ljudje doživijo kap ali infarkt ob normalnem ali celo nizkem holesterolu. Pogledati je potrebno družinsko zgodovino, vnetne markerje, kot CRP, fibrinogen, Lp-PLA2, oksidiran LDL, metabolne markerje: npr. inzulin, leptin in glukoza na tešče, krvni sladkor po obroku, hemoglobin A1c in še kup drugih markerjev, ki nam povedo, kaj se dogaja z našim metabolizmom. Hipertenzija in kajenje sta dva izmed močnejših faktorjev za srčne bolezni, zato, vsi tisti, ki kadite ali imate hipertenzijo, redno hodite na preglede. Prehrana, življenjski stil, stres, stanje hranil, npr. pomanjkanje vitamina D ali preveč železa, lahko poveča možnosti za bolezni srca. Tudi stanje mikrobiote tudi igra pomembno vlogo pri srčnih boleznih. V pomoč so vam lahko tudi različni kalkulatorji, ki upoštevajo nekatere teh rizičnih dejavnikov. Reynoldova ocena rizika, na primer uporablja CRP in sistolični krvni tlak skupaj s starostjo, skupnih holesterolom, HDL holesterolom in družinsko zgodovino, da določi vaš 10 letni riziko za srčno-žilne bolezni. Rezultat vprašalnika vam poda odstotek možnosti, da doživite srčni napad v prihodnjih desetih letih. Obstaja še nekaj drugih testov, ki upoštevajo različne vidike. Na primer Ocena kalcija in debelina karotidne intima-medie vam lahko povedo kaj se v resnici doga z akumulacijo plaka v vaših arterijah.  

Leave a Reply